Izgon nadškofa Urana iz domovine – tretjič

Izgonu nadškofa Urana iz domovine so se uprli mnogi verniki in drugi. Podporniki nadškofa Urana menijo, je ta žrtveno jagnje in konstrukt nekaterih v vrhu cerkve, da bi se prikrila moralno in osebnostno sporna dejanja tudi članov vrha katoliške cerkve. Pristaši nadškofa so organizirali celo skupino na facebooku, ki je zaradi molka o tej zadevi kritizirala tudi katoliške medije. Javnost se je postavila na stran nadškofa Urana, saj po anketi Dela (30.7.2012) 69% vprašanih ne odobrava ukrepa Vatikana, ki pošilja upokojenega nadškofa Urana v tujino, s tem ukrepom pa se strinja samo 17% vprašanih. Apostolski nuncij v Sloveniji nj. eksc. msgr. (kot ga imenuje cerkev) dr. Juliusz Janusz, podpornikom nadškofa Urana svetuje, da v dobro Urana opustijo vsakršno podporo le-temu.

Apostolski nuncij, sicer nadškof, je visok cerkveni dostojanstvenik. Njegova beseda ima veliko težo, za vse tiste, ki so hierarhično pod njim je to v bistvu ukaz. Kajti v Katekizmu katoliške Cerkve piše: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo«. Konkretno to pomeni, da morajo cerkveni verniki oz. krščenci poslušati in ubogati apostolskega nuncija ter mu služiti. Seveda to velja tudi za podpornike nadškofa Urana, ki morajo ubogati nuncijev ukaz (seveda ne gre za nasvet) in tako takoj prenehati podpirati Urana. Verniki se morajo torej v celoti strinjati z izgonom Urana iz domovine. Ne smejo imeti pomislekov in ugovorov, kajti v tem primeru ne ubogajo svojega predpostavljenega. Da ne gre samo za versko dolžnost, temveč tudi za pravno, je poskrbel Zakonik cerkvenega prava, ki v kanonu 209 glede obveznosti vernikov pravi naslednje: »S samim svojim načinom delovanja so dolžni ohranjati občestvo s Cerkvijo in naj zato zelo vestno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor tudi do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo.«

Zadeva je torej preprosta in jasna. Cerkveni vernik so dolžni takoj opustiti vso podporo nadškofu Uranu. Dolžni so razpustiti facebook skupino, v anketah so dolžni podpreti izgon Urana iz domovine, privatno in javno morajo podpreti odločitev Vatikana glede duhovnika Urana. Če kršijo nuncijev ukaz, jih bodo doletele cerkvene sankcije. »Kdor se ne strinja z vsebino cerkvenega nauka in vodstva Cerkve, se mu zgodi izobčenje«, pravi župnik in cerkveni pravnik Karel Bolčina (Dnevnik, 28.7.2012) Ker se podpora Uranu kljub ukazu predstavnika Vatikana nadaljuje, je očitno, da bo vse podpornike doletelo izobčenje. Kajti ne strinjajo se z vsebino dejanj vodstva cerkve, kamor sodi tudi apostolski nuncij – njegova ekscelenca, kakor ga imenuje Vatikan in kakor bi ga morali naslavljati tudi verniki. Postopek izobčenja bo izpeljan v imenu resnice in seveda tudi v božjem imenu, kot to pravi že omenjeni cerkveni pravnik Bolčina. Po vsej verjetnosti se je postopek že začel in tudi končal, kajti dvomiti je, da bodo podporniki sploh imeli možnost sodelovanja v tem postopku, saj je cerkev hierarhična ustanova, kjer ni demokratičnega sodstva. Podporniki ne bodo izgnani v Trst, tudi ne v gulage v Sibirijo, temveč jih čaka večni ogenj v peklu. Neizmerno večno trpljenje. Vse v imenu resnice in boga – seveda katoliškega, kajti Bog Stvarnik je svoboda ter ljubezen in ne izganjalec. Izganjalec v pekel je bog podzemlja in ne Bog iz nebes. Izobčevalec je torej bog podzemlja!

Izobčenje ima svoj temelj v učenju oz. ideologij katoliške cerkve ki pravi, da »Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« (Strle Anton: Vera Cerkve) Vse upornike, to so pa tudi podporniki Urana, je po cerkvenem nauku potrebno odstraniti, saj njihova dejanja nasprotujejo veri in ogrožajo zveličanje duš. Izobčenje je včasih pomenilo smrt: če že ne fizično, pa socialno.

Ali podporniki nadškofa Urana vse to vedo? Ve to javnost? So cerkveni dostojanstveniki vernike o tem učili pri verouku? Če ne, so jim te zadeve predstavili kako drugače?

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*