Cerkev in živali

Številčno največ cerkvenih žrtev je med živalmi. Katoliška cerkev podpira klavnice, masovno živinorejo, lov, poskuse na živalih in druge zlorabe živali. Zaradi cerkvenega nauka je bilo v zgodovini pobitih stotine milijard živali. Krvavi pokoli še trajajo, neizmerni potoki krvi še vedno tečejo.

Cerkev že od vsega začetka deluje proti živalim. Že v stari zavezi so duhovniki bogu žrtvovali živali in to na krut način. V tretji Mojzesovi knjigi na primer piše, katere živali so čiste in katere nečiste. Stara zaveza vsebuje mnogo obredov, kjer so duhovniki svojemu bogu žrtvovali živali. V Levitiku je tako mogoče brati: »Dal je pripeljati ovna za žgalno daritev; Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo in bil je zaklan. Mojzes pa je oltar okrog in okrog poškropil s krvjo. Razsekal je ovna na kose in sežgal glavo, kose in tolščo. Drobovje in noge je opral z vodo; nato je Mojzes vsega ovna sežgal na oltarju; to je bila žgalna daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za GOSPODA, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu. Nato je dal pripeljati še drugega ovna, ovna umestitve, in Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo in bil je zaklan. Mojzes pa je vzel nekaj krvi in Aronu pomazal mečico desnega ušesa in palca njegove desne roke in desne noge.« (3 Mz 8,18-23) Podobnih mest je v bibliji kar nekaj. Iz citata je razvidno, da naj bi Bog zapovedal Mojzesu žgalno daritev. Temu ni mogoče verjeti. Bog je namreč dal zapoved Ne ubijaj in ker se Bog ne spreminja (Mal 3,6), je jasno, da on tega ni naročil niti Mojzesu ali komu drugemu – v tem primeru bi namreč s tem spremenil to svojo zapoved. Bog sam je to potrdil, ko je rekel: »Da, dobroto hočem in ne klavne daritve, spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve.« (Oz 6,6) ali: »Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve, govori GOSPOD. Sit sem žgalnih daritev ovnov in maščobe pitancev. Krvi juncev, jagnjet in kozlov ne maram … kadilo mi je gnusoba.« (Iz 1,11) Tudi preko preroka Jeremije je bil jasen: »Tisti dan, ko sem vaše očete izpeljal iz egiptovske dežele, jim nisem nič govoril in nič zapovedal o žgalnih in klavnih daritvah.« (Jer 7,22) »Bogu, Večnemu, je tudi darovanje živali groza. Noče, da se Mu žrtvujejo ali posvečajo živali. Bog je dal življenje vsem oblikam bivanja, torej tudi živalim. Zakaj naj bi Mu jih žrtvovali, če On sam, Življenje, biva v njih?«, pravi sam Kristus. (To je Moja Beseda – A in Ω, Jezusov evangelij – Kristusovo razodetje, ki ga pravi kristjani poznajo že po vsem svetu, Univerzalno življenje, 1994, Ljubljana, str. 195) Zato je jasno, da so deli biblije, kjer piše, da je Bog zapovedal ubijanje živali, ali v obliki žgalnih daritev, ali za kaj drugega, ponarejeni. Tudi Mojzes ni ubijal živali, niti ni tega zahteval od drugih, kajti preroki stare zaveze niso delovali proti Bogu Stvaritelju. Očitno je, da so ponarejevalci to pripisali Bogu in Mojzesu oziroma drugim prerokom s posebnim namenom: da legitimirajo uživanje mesa in ga prikažejo kot Božjo voljo. Podobno je z vegetarijansko-vegansko zapovedjo iz prve Mojzesove knjige. Bog je na začetku rekel: »… Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« (1 Mz 1,29-31) Pozneje, po vesoljnem potopu, pa naj bi Bog rekel: »Vse živali zemlje in vse ptice neba naj se vas bojijo in trepetajo pred vami. Tudi vse, kar se giblje po zemlji, in vse ribe morja, vse to bodi v vaši oblasti. Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež, tudi vse zelene rastline vam dajem. Le mesa skupaj z življenjem, to je s krvjo, ne smete jesti.« (1 Mz 9,2-4) Ker se Bog ne spreminja, je jasno, da gre za ponarejanje njegovih besed. Duhovniki in pismouki takratnega časa so očitno spreminjali, ponarejali in dopolnjevali besedila po svojem okusu. Vse to ima za posledico milijarde in milijarde mrtvih živali in množično živinorejo, ki je eden glavnih vzrokov za podnebni kolaps, ki se naznanja.

Sicer pa je znano, da je samo Hieronim, ko je pripravljal Vulgato, spremenil nekatera biblijska besedila na približno 3.500 mestih. Kaj se je dogajalo prej, pa je tudi jasno. Duhovniki in pismouki so že prej biblijska besedila, kot že navedeno, spreminjali po svojem okusu.

Ob vsem tem je potrebno omeniti še cerkvenega učitelja Tomaža Akvinskega, ki je celo svetnik. Ta je živalim odvzel dušo, saj je trdil: »Verujemo, da ima samo človek substancialno, to pomeni skozi sebe živečo dušo, medtem ko živalske duše propadejo v telesih.« (Wer sitzt auf dem Stuhl Petri?, Band 3, str. 153) Zanj ni pomembno, če z živalmi ravnamo slabo ali dobro. Za cerkev so po učenju Tomaža Akvinskega živali samo »stvari«, ki se jih uporabi za človekove namene. In ne samo uporabi, temveč tudi porabi. Takšno stališče je močno vplivalo na zavest mnogih ljudi in s tem še poslabšalo že itak zelo slab položaj živali v cerkvi. Posledice so krvave.

.