V Rimu je kaj videti. Vredno je obiskati starorimske spomenike in se izgubiti v veličini Koloseja . Potem so tu še trgi z znamenitimi fontanami, nešteto cerkva in naposled umetniške galerije in knjižnice. Tudi vzpon na Monte Mario z zvezdarno, nudi krasen pogled na ostale griče. In seveda Vatikan. Najprej v galerijo. Neskončno dolgi hodniki polni slik slovitih mojstrov človeku zaprejo sapo. Za ta obisk si je treba vzeti dovolj časa. Bogastvo brez konca. Obisk v katedrali sv. Petra, ki človeka prevzame s svojo ogromnostjo. In velik marmornati kip Michelangela Buonarrottija La pieta’ Veticana (vatikansko usmiljenje). Marija z mrtvim Jezusom v naročju, kjer milijoni obiskovalcev poklekajo in prosijo za naklonjenost.
Vzpona na vrh kupole ne smemo opustiti. Najprej z dvigalom, potem po ozkih stopnicah v notranjosti kupole, ki traja in traja. Pa se splača. Ko prideš do vrhnjega balkona si očaran s pogledom na celoten Rim. Nedaleč proti vzhodu ogromna trdnjava Castel Sant’Angelo. Svetniki nekaj nižje mirno stojijo, ne da bi se zmenili za turiste. In naposled ogromna Sistinska kapela. Tam se sestajajo kardinali, ko izbirajo novega papeža. Michelangelo jo je poslikal in deluje kot ogromna galerija. Stvarjenje, pa zadnja sodba, sibile iz preročišč in nešteto drugih upodobitev.
Ali smo videli vse?
Slovenec mora obvezno obiskati trg Campo de’ Fiori, ki je poln stojnic s cvetjem in zelenjavo. Na sredi trga ga bo presenetil ogromen spomenik z mrkim menihom. Na podstavku spomenika piše: IX. GIUGNO MDCCCLXXX
A BRUNO
IL SECOLO DA LUI DIVINATO
QVI
OVE IL ROGO ARSE
Ali: 9. junija 1880. Brunu vek, ki ga je napovedal, tukaj, kjer je gorela grmada.
Spomenik so postavili Italijani potem, ko so združili Italijo in zasedli vatikansko državo. 280 let po smrti.
Giordano Bruno je bil dominikanski pater, pa filozof in pisatelj. Človek izjemnih umskih sposobnosti. Predaval je v Franciji, Švici, Nemčiji, v Oxfordu in nazadnje v Benetkah. Tam so ga izročili vatikanski inkviziciji kot krivoverca.
Spoznal je neskončnost vesolja z mnogimi svetovi. Inkvizicija ga je zaprla v Castel Sant’ Angelo, tam so ga zadržali sedem let, potem so mu sodili. Inkvizitorjem je dopovedoval, da je Zemlja v stalnem gibanju, je okrogla in se vrti okoli sonca. Na prigovor inkvizitorja, ki mu je dejal, da je v Biblij zapisano: »Terra stat in aeternum« in sonce vzide in zaide, je odgovoril, da vidimo vzhajati in zahajati sonce ker se Zemlja vrti okoli svoje osi.
Inkvizitorji so zahtevali, da prekliče svoje zmote. Bruno je ostal neomajen. Obsodba: Živega sežgati na grmadi!
Ko je Bruno slišal obsodbo, je rekel: »Mogoče se bolj tresete vi ko izrekate sodbo, kot jaz, ki vas poslušam.«
Bruna so slekli, mu s primežem zaprli usta, da ni mogel govoriti, ga privezali na kol in mu ponudili križ in duhovno oskrbo. Oboje je odklonil. Grmado so zažgali, njegov pepel pa vrgli v Tibero.
Umsko omejeni inkvizitorji so umorili genija, ki je že tedaj spoznal resnice o vesolju. Rimskokatoliška cerkev je tedaj ostala neomajna: zemlja je ploskev, zgoraj so nebesa, spodaj pekel. In vse to v božjem imenu. In ni ostalo pri tem. Inkvizitorja, kardinala Bellarmino, ki je obsodil učenjaka Galileja in dal živega sežgati Giordana Bruna je papež Pij XI. leta 1930 proglasil za svetnika.
Ko sta Mussolini in Vatikan sklenila konkordat, so iz Vatikana zahtevali, da se kip Bruna zruši. Mussolini ni pristal, je pa prepovedal vsakoletno zbiranje ob obletnici sežiga.
In zakaj naj bi bil ta kip za Slovence nekaj izrednega?
Pet let pred Brunom so na tem mestu živega sežgali Petra Kupljenika, katoliškega duhovnika iz Radovljice, ki je leta 1563. sprejel Lutrov nauk. Inkvizicijsko sodišče v Vidmu ga je obsodilo na dosmrtno ječo. Po dveh letih je zbežal. Spet so ga zajeli v Gradišču ob Soči. Iz Devina so ga pripeljali v Benetke v čolnu beneške inkvizicije. Maja 1590. so ga izročili rimskemu inkvizicijskemu sodišču. V zaporu Castel Sant’Angelo je ostal pet let, to je do leta 1595, ko je bil usmrčen.
V registru Družbe Sv. Janeza Krsnika, katere člani so bili ob izvršitvi kazni navzoči v tolažbo obsojencem, je zabeleženo: »Peter Kupljenik iz Kranjske je bil zvezan ob steber in živ sežgan na Cvetnem trgu v Rimu kot cerkveni krivoverec.«
Italijani so počastili spomin na velikega razumnika in mu postavili ta veličastni spomenik. Kdaj bomo tudi Slovenci počastili spomin na junaškega Gerenjca?
Dokler se to ne bo zgodilo, naj slovenski turist postane ob kipu Giordana Bruna in se pokloni tudi spominu na Petra Kupljenika.