V škofijah v Sloveniji je z avgustom prišlo do zamenjav duhovnikov. Po podatkih katoliškega tednika Družina (5.8.2012) je priblilžno 100 duhovnikov je dobilo novo službo ali bilo zamenjanih, kar je sicer manj kot leta 2011, ko je bilo teh 122.
Kot že navedeno, je bilo zamenjanih ali dobilo novo službo približno 100 duhovnikov. Ob tem se postavi vprašanje, koliko med njimi je pedofilov? Kajti znano je, da je cerkev mnoge pedofilske duhovnike premeščala iz župnije v župnijo zato, da je prekrila njihovo zločinsko dejavnost in jim tako še nadalje omogočila spolne zlorabe otrok. Verjetno to dela še danes!
Po podatkih same katoliške cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katoliških duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Iz izkušenj je znano, da cerkev v mnogih primerih ni govorila resnice, zaradi česar je mogoče sklepati, da je pedofilskih duhovnikov mnogo več kot to prikazuje cerkev. Sociolog dr. Marjan Smrke meni, »da sta dejansko pedofilija in efebolifilija med katoliško duhovščino nadsorazmerna njenemu deležu v splošni populaciji. V Ameriki je tega celo do desetkrat več.« (http://www.park.si/2006/11/marjan-smrke-stanje-danasnje-druzbe-mimikrija) Pri tem je potrebno vedeti, da so ZDA pretežno protestantska dežela, zato je delež katoliških pedofilskih duhovnikov tam zelo visok. Dr. Srečo Dragoš pa meni, da v primerjavi z drugimi podobnimi organizacijami, kot so podobne verske skupnosti ali ustanove, cerkev odstopa. (Mladina, 16. 4. 2010) Znano je, da ima pedofilski storilec več žrtev, povprečno, po podatkih same cerkve, do 8. Obstajajo pa mnogi, ki so jih imeli več kot 10 ali celo več 10 (v tujini).
Med premeščenimi duhovniki je torej, vsaj teoretično, kar nekaj pedofilov. 4, 5, 10 …? Koliko jih je, javnost ne ve, ve pa cerkev, saj, kot to zatrjuje njej visok predstavnik dr. Saje (Mag, 11.10.2006), dobro pozna stanje med duhovščino. Zato zagotovo ve, kot že navedeno, kateri kleriki so pedofili. Ve tudi, koliko otrok so ti zlorabili. Ve, pa javnosti ne pove! Čeprav je po 91. členu Zakona o socialnem varstvu dolžnost katoliške cerkve, da o ogroženosti otrok obvesti pristojni center za socialno delo, je vprašanje, ali je o zlorabah otrok s strani duhovnikov obvestila omenjeni državni organ! Klerik Jošt naj bi zlorabil kar 16 otrok – ali je cerkev o tem obvestila državo? Če bi jo pravočasno obvestila, ali bi lahko pokojni duhovnik Jošt zlorabil toliko otrok? In njena dolžnost po omenjenem zakonu obstaja vsaj od leta 1992, ko je bil sprejet zakon o socialnem varstvu.
Ker katoliška cerkev dobro pozna razmere znotraj svoje duhovščine, kot že navedeno, pozna tudi profil pedofilskega klerika. Generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Saje, ga je opisal takole: »(…). Storilec najprej opravi t. i. test primernosti, s katerim preveri, ali je izbrana oseba primerna za žrtev ali ne. Če kandidat(ka) hitro prepozna storilčev namen in se odločno ter jasno upre, potem možnosti za nadaljnjo pripravo na zlorabo ni, sicer pa storilec žrtev omreži in osami, zlorabi njeno zaupanje, ji daje dvojna sporočila, s čimer jo zmede, ter jo čustveno tesno naveže nase. Ko je bodoča žrtev že dovolj zmedena, so pogoji za spolno zlorabo v pravem pomenu besede izpolnjeni. Poudariti je treba, da gre pri spolni zlorabi za nasilje nad otrokom (…), ki je načrtovano in v naprej temeljito premišljeno dejanje, ne pa nekaj, kar se zgodi mimogrede. Storilec zlorabi zaupanje žrtve in izkoristi svoj nadrejeni položaj. … Vsak storilec se najbolj boji razkritja njegovih dejanj, zato skrbno pazi, da se vsi stiki z žrtvijo odvijajo na skritem. (…) Težava je v tem, da si storilec običajno izbere šibke žrtve, otroke in mladostnike iz deprivilegiranih okolij, kjer tesnega stika med starši in otroci ni oziroma so otroci prepuščeni samim sebi.« ( Ognjišče, 5/2010, str. 22-23)
Cerkev torej dobro pozna, kdo je potencialni pedofil v njenih vrstah in kje je največ možnosti, da se spolna zloraba zgodi. Kaj je v preteklosti naredila, da zlorab ne bi bilo? S premeščanjem duhovnikov je pedofilijo samo potrjevala in ji tako posredno dajala legitimiteto. Spolnih zlorab otrok ni preprečevala. Zakaj? Če bi Jezus vedel za spolne zlorabe otrok, ali bi molčal? Ali je to del sistemske zlorabe otrok?
Kaj se bo dogajalo v župnijah, kamor bodo prišli pedofilski duhovniki, se bo še videlo. Koliko otrok bodo še zlorabili? Kot ponavadi, bo cerkev te župnike zopet premestila, ko ji bo začelo „goreti pod nogami“. In čez nekaj časa zopet enako. Bolj kot grešiš, bolj si nagrajen – to je logika cerkve. Otroci bodo trpeli dalje. Pa saj je to cilj cerkve! Vedno več trpljenja na svetu!
Katoliška cerkev v svojem katekizmu govori o zadoščevanju. Krivico je potrebno popraviti, pravi cerkev, saj to zahteva že preprosta pravičnost. Potrebno je povrniti ukradene reči, popraviti dobro ime obrekovanega, dati odškodnino za poškodbe … Zakaj torej sedaj cerkev noče popraviti krivice, ki so jo storili njeni kleriki in izplačati odškodnine? Pred nekaj časa se je celo pritožila nad sodbo o plačilu odškodnine zlorabljenemu otroku (sedaj odrasli osebi), ki jo je izdalo mariborsko okrožno sodišče. Ali so njene besede o zadoščevanju samo blef in zanjo kot takšno ne veljajo? Ali se boji, da bi izplačana odškodnina za seboj potegnila plaz podobnih odškodninskih zahtevkov? Tudi če bi jih, to ni pomembno, saj cerkev sama pravi, da je potrebno krivice popraviti, razen tega pa pravi, da je spolnih zlorab v cerkvi zelo malo. Če jih je malo, potem tudi denarja za odškodnine ne bo šlo veliko. Ali je razlog za izmikanje plačilu odškodnine zato kje drugje? Ali nima denarja za izplačilo odškodnin? Temu bi bilo težko verjeti, saj je katoliška cerkev izjemno bogata ustanova (glej spletno strani www.bogastvo-cerkve.org) in ima denarja za izplačilo odškodnin več kot dovolj.