Nadškof Stres: brez cerkve ne bi bilo krščanske vere

»Kakor bi brez Marije ne bilo učlovečenega Božjega Sina, bi brez Cerkve ne bilo krščanske vere, saj se vera posreduje in ohranja samo v njej,« je v nagovoru vernikom v romarskem središču Brezje na praznik Marijinega vnebovzetja pri maši dne 15.8.2012 izjavil nadškof Stres. (http://www.rtvslo.si)

Nadškof Stres je v skladu s cerkvenim naukom še enkrat pokazal na totalitarnost katoliške cerkve, s čimer je samo potrdil to, kar je že dolgo znano in kar priznava celo sam papež Pij XI., ki je dne izjavil: 18.9.1930): »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način. (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek)« Ta cerkev namreč že ves čas uči, in ne samo to, da je krščanstvo mogoče samo v cerkvi in nikjer drugje. Tako namreč v njenih dokumentih piše: »da ‘nihče, ki je zunaj katoliške Cerkve, ne le pogani’, ampak tudi ne Judje ne krivoverci ali od edinosti ločeni (schismatici), ne morejo biti deležni večnega življenja; šli bodo marveč v večni ogenj, pripravljen hudiču in njegovim angelom (Mt 25,41), če se ne bodo pred koncem življenja njej (Cerkvi) priključili (…).« Poleg tega katoliška cerkev še trdi, da »Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« (oba citata: Anton Strle, Vera Cerkve) To kaže na totalitarnost katoliške cerkve in na njeno izjemno nasilje nad drugače verujočimi in neverujočimi. To je poleg krvavih delov biblije ideološka podlaga za milijone in milijone ljudi, ki so padli pod cerkvenimi noži ali pa še padajo zaradi katoliške cerkve. Kako je lahko krščanstvo v takšni organizaciji, zato ni jasno. Zgodovinar Karlheinz Deschner: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del)

V katoliški cerkvi je katolištvo, ne pa krščanstvo. Kajti krščanstvo je nenasilje, je izpolnjevanje 10 Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori, za katerega cerkev celo pravi, da ga na Zemlji ni mogoče živeti. Zanimivo, Jezus je živel svoj Govor na gori, cerkev pa pravi, da ga ni mogoče živeti. Da ni mogoče npr. živeti zlatega pravila, torej kar želiš, da ti drugi ne storijo, ne stori ti njim, je velika laž. Mnogi so to živeli, mnogi to danes živijo, katoliška cerkev pa pravi, da tega ni mogoče živeti. Cerkev svoj odpor do Jezusovega Govora na gori zapakira v škatlo, na kateri piše Ni mogoče živeti. Zakaj? Ker če ljudje živijo po Govoru na gori in Desetih Božjih zapovedi, cerkev propade.

Jezus je rekel, da je potrebno prvo učiti in nato krstiti. Cerkev dela ravno obratno, saj prvo krsti dojenčke, s čimer izrecno dela proti Jezusu, Kristusu. Proizvaja »prisilne kristjane«, ljudi, ki jim je bog vsiljen. Milijoni in milijoni so postali brez svojega soglasja člani cerkve, ki jih je nato indoktrinirala (učila) tako, da so postali poslušni cerkveni vojaki, ki se zanjo borijo na vseh področjih življenja: v vojnah, v medijih, v bankah, v državi … In ki niti ne morejo več izstopiti iz cerkve, saj ta celovitih izstopov ne pozna. Ali je to krščansko? Ali je krščansko zagovarjanje vojn, kar ves čas dela cerkev, pri čemer blagoslavlja tudi orožje, Jezus pa je rekel, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan in ljubi svoje sovražnike. Vse to je lahko katoliško, krščansko pa ne. Ali je krščansko, da imaš tisoče in tisoče milijard evrov in si največji zasebni bogataš na svetu, po drugi strani pa polovica človeštva živi v revščini in lakoti, dnevno pa umira deset tisoče otrok. To je katolicizem, krščanstvo pa zagotovo ne.

Jezus je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6 – http://www.biblija.net/) Jezus ni rekel: »cerkev je pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po cerkvi.« Zato je jasno, da je krščanska vera lahko samo izpolnjevanje Božjih zapovedi in tega, kar je učil Jezus in ne izpolnjevanje katoliškega nauka. Za krščansko vero ni potreben noben posrednik, kot npr. cerkev in njen kler, temveč gre za neposreden odnos med Bogom in človekom. Ali mora iti nekdo, ki želi živeti zapoved ne ubijaj, vprašati župnika, ali lahko to živi? Ali mora nekdo, ki ne želi krasti ali lagati, vprašati župnika, če sme to delati, torej živeti te zapovedi?

Dejstvo je, da katoliška cerkev s svojim naukom in dejanji nima ničesar skupnega s krščanstvom. Zato je krščanska vera mogoča samo izven cerkve in zato je tudi Stresova trditev, da brez cerkve ne bi bilo krščanske vere, pravljica za otroke. Kakšen bolj radikalen pa bi rekel, da gre za veliko laž.