Maše za domovino dne 20. decembra 2012 so se med drugimi udeležili predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik SLS Radovan Žerjav, predsednica NSi Ljudmila Novak, notranji minister Vinko Gorenak, državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt, generalni direktor policije Stanislav Veniger, predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, nekateri poslanci in nekateri veleposlaniki (http://radio.ognjisce.si/sl/137/slovenija/9529).
Neustavna praksa najvišjih predstavnikov države se nadaljuje, kajti njihova prisotnost na katoliški maši, in seveda tudi na kakšnem drugem verskem obredu, krši ustavo. Krši se njen 7. člen, ki govori o ločenosti države in verskih skupnosti. Če je država ločena o katoliške cerkve, je jasno, da njeni predstavniki ne morejo biti pri cerkveni maši. Ne predsednik vlade ali kakšen drug predsednik, ne ministri, ne državni sekretarji, ne vojaki in podobno. Če so tam in mogoče celo kot državni predstavniki molili, potem država ni versko nevtralna, temveč se je postavila na stran katoliške cerkve. S tem podpira njen nauk, ki je v preteklosti povzročil toliko gorja, krivic in krvi, kot noben drug in je celo proti človekovim pravicam, kar vse velja v bistvu tudi za sedanjost.
Pri maši je zopet bil tudi predsednik ustavnega sodišča. Ali ni s tem še enkrat priznal primat cerkvene oblasti nad posvetno in nadvlado kanonskega prava nad pravnim redom Slovenije? Ali ni s tem podprl cerkveno nasprotovanje človekovim pravicam? Ali ni s tem podprl papeža Gregorja XVI., ki je leta 1832 rekel, da je človekova svobodna volja norost in papeža Leona XIII., ki je rekel, da ni dovoljeno vzpodbujati svobode mišljenja, svobode tiska, svobode šolstva in verske svobode. Prisotnost predsednika „najvišjega“ sodišča v Sloveniji na katoliški maši je ena najhujših kršitev slovenske ustave, zaradi česar bi morala predsedniku prenehati funkcija predsednika in sodnika. Kajti sodelovanje oz. že sama prisotnost na maši pomeni strinjanje s cerkveno ideologijo, kar v bistvu pomeni, da takšna oseba ni več neodvisna – odvisna je namreč od cerkvene ideologije. In kako naj potem sodi v skladu s slovenskim pravnim redom, če je cerkveno indoktrinirana? In predpostavlja kanonsko pravo oz. cerkveni nauk slovenskemu pravnem redu!
Oktobra 2012 je imel ustavni sodnik Jan Zobec predavanje z naslovom Sedem naglavnih grehov slovenskega pravosodja v organizaciji mladih katoliških pravnikov, združenih v Akademskem društvu Pravnik. Na koncu predavanja je ustavni sodnik Zobec prikazal deset božjih zapovedi, ki visijo na pročelju vrhovnega sodišča ZDA, nato pa je s slušatelji odšel k Rdeči maši, ki jo je organizairalo Akademsko društvo Pravnik skupaj s katoliško cerkvijo z namenom prošnje bogu za pomoč pri študiju in delu. (http://www.mladina.si/116916/kriz-in-pravica/). Ali je ustavni sodnik Zobec še eden izmed tistih sodnikov, ki so indoktrinirani s cerkveno ideologijo in naukom? Če da, kako bo sodil kot sodnik: po pravnem redu Slovenije ali pa bo v ozadju cerkveni nauk oz. kanonsko pravo.
Da se ustavno sodišče vedno bolj odmika o človekovih pravic in vedno bolj podpira vladajočo elito in njeno demontažo pravic, podobno kot katoliška cerkev, je razvidno zadnjih dveh odločitev, s katerimi je prepovedala referenduma o slabi banki in državnem holdingu. Prepovedalo je izvrševanje ustavne pravice do referenduma, kar je seveda zelo razveselilo katoliško cerkev, ki je proti referendumom, razen če so v njeno korist.
Ustavno sodišče je zapisalo: Kadar je pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma v koliziji z drugimi ustavnimi vrednotami, mora Ustavno sodišče s pomočjo tehtanja prizadetih ustavnih vrednot presoditi, kateri izmed njih je treba dati prednost, da se ohrani njihovo ustavnopravno ravnotežje. … Učinkovito delovanje države z zagotavljanjem izvrševanja njenih pomembnih funkcij ter zagotavljanje pravic do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena Ustave), zdravstvenega varstva (prvi in drugi odstavek 51. člena Ustave), pravic invalidov (52. člen Ustave) in drugih človekovih pravic, med njimi tudi pravic do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave) in do varstva dela (66. člen Ustave), so ustavne vrednote, ki imajo zelo veliko težo in ki kot takšne zahtevajo ustrezno ustavnopravno varstvo. Enako pomembni ustavno varovani vrednoti sta dolžnost države, da izvršuje sprejete mednarodnopravne obveznosti (8. člen Ustave) in da zagotovi učinkovitost evropskega pravnega reda na svojem ozemlju (tretji odstavek 3.a člena Ustave).
Iz omenjenega zapisa je razvidno, da je ustavno sodišče tehtalo pravico do referenduma z ustavnimi vrednotami, ki pa je „izmišljen“ pojem in ga ustava sploh ne pozna. Po 15. členu ustave pa se lahko človekove pravice omejijo samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Ustavno sodišče bi torej moralo soočiti oz. tehtati pravico do referenduma o slabi banki in državnem holdingu z drugimi ustavnimi pravicami, seveda konkretnimi (tehtanje je seveda lahko samo na enaki ravni), česar pa ni storilo, ker nasproti ni stala nobena konkretna ustavna pravica. Da pa je prišlo do želenega rezultata, je pač skonstruiralo pojem ustavnih vrednot, verjetno ne prvič, kamor je med drugim uvrstilo nekaj ustavnih pravic, vendar abstraktnih pravic in ne konkretnih. Tako je dobilo to, kar je želelo: prepoved referendumov in suspenz konkretne ustavne pravice. Abstrakne človekove pravice premagale konkretno ustavno pravico.
Seveda škofje ploskajo svojih članom, ki sedijo na ustavnem sodišču, kajti ti so delovali v skladu s cerkvenim naukom, ki je proti človekovim pravicam, tako tudi proti referendumski pravici. Čim večkrat bo ustavno sodišče delovalo proti človekovim pravicam, tem bolj bodo škofje ploskali in vedno boljše bodo ustavni sodniki zapisani v cerkveni kroniki.
Nadškof Stres je pri pridigi na uvodoma omenjeni maši za domovino smiselno dejal, da si samostojen narod pravila in pravni red postavlja sam. Tako bi moralo biti, dejstvo pa je, da bi ta pravila rada pisala cerkev. Zato tudi stalni napadi na slovenski pravni red, kjer cerkvi pomagajo petokolonaši, med njimi celo nekateri državni organi in predstavniki države. Kam bi se uvrstilo ustavno sodišče?
to je prevec globokoumno,mislim,da se je dr. ernest petric udeležil maše,kot predstavnik najvisjega sodišča na simbolni ravni,povezovanja večdesetletnih razpok in prepadov med civilno in cerkveno oblastjo in z njegovim os. prepricanjem,ta prisotnost,v kolikor je skladna,je zgolj nakljucna,saj se je udelezil domovinske mase,kar pomeni da nasprotuje bivsim tajnim likvidacijam,kjerkoli.