V zvezi z begunsko krizo se je oglasila tudi katoliška cerkev v Sloveniji. V izjavi Poskrbimo za vse brate in sestre (31.8.2015) se slovenski škofje zavzemajo za pomoč vsem beguncem in govorijo o beguncih kot bratih in sestrah. V zvezi z begunci se je oglasil tudi papež, ki je predlagal župnijam, samostanom in drugim cerkvenim organizacijam, naj nudijo gostoljubje vsaj eni družini beguncev. Iz cerkvenih besed bi izhajalo, da so begunci, ki prihajajo v Slovenijo in Evropo bratje in sestre katolikov, bratje in sestre slovenskih škofov, npr. nadškofa Zoreta in Cvikla ter drugih škofov in duhovnikov. Ali je to res?
Večino beguncev predstavljajo muslimani, nekaj pa je tudi pripadnikov biblijskih verskih skupnosti, npr. katolikov. Kakšno je stališče cerkve glede islama?
Katoliška cerkev že ves čas napada islam in muslimanom ne priznava pravice do obstoja. Bistvo cerkvenega nauka izhaja tudi iz besed papeža Benedikta XVI., sedaj upokojenega papeža, ki je v svojem govoru na predavanju na univerzi v Regensburgu leta 2006 citiral več kakor šeststo let staro izjavo bizantinskega cesarja Manuela II.: »Pokažite mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in našli boste samo slabo in nečloveško, kakšen je predpis, naj se vera, ki jo je pridigal, širi z mečem.« (Delo, 16. 9. 2006) Za katoliško cerkev je torej islam zlo, vera, ki se širi z mečem. Kako je potrebno ravnati z zlom po nauku katoliške cerkve? »Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« To je zapisano v cerkveni knjigi Vera cerkve (str. 203). Zlo je potrebno odstraniti, torej je potrebno odstraniti in izločiti tudi islam, saj nasprotuje katoliški veri. Muslimanske vernike je potrebno, tako katoliška cerkev, tudi tiste, ki so sedaj begunci, izločiti in odstraniti. Kam? Jasno je: v pekel! Kajti »’nihče, ki je zunaj katoliške Cerkve, ne le pogani’, ampak tudi ne Judje ne krivoverci ali od edinosti ločeni (schismatici), ne morejo biti deležni večnega življenja; šli bodo marveč v večni ogenj, pripravljen hudiču in njegovim angelom (Mt 25,41), če se ne bodo pred koncem življenja njej (Cerkvi) priključili (…),« uči katoliška cerkev. (Vera cerkve, str. 202)
Zakaj katoliška cerkev sedaj ne odstranja in izločuje muslimanske begunce ter jih pošilja v pekel? Ker tega ne more, politične in druge razmere ji namreč tega ne dovoljujejo. Poleg tega bi v očeh evropske in svetovne javnosti izpadla kot nečloveška, kot satanska, kot zlo! Zato je izbrala drugo pot, pot, po kateri na prefinjen način širi svoje sovraštvo do islama. Kakšna je ta pot?
V javnih izjavah oz. nastopih katoliški kleriki poudarjajo, da je potrebno pomagati beguncem oz. jih oskrbeti. Toda česa ti kleriki ne pozabijo omeniti zraven? Tega, da se lahko med begunci skrivajo teroristi, tega, da islamisti preganjajo kristjane, tega, da so muslimani v preteklosti hoteli z mečem zavzeti Evropo … Nekaj izjav v zvezi s tem:
– »Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da so na Bližnjem vzhodu, v Egiptu in v mnogih drugih državah kristjani posebna tarča verskega fanatizma in nestrpnosti in da gre za poskuse odkritega iztrebljanja krščanske navzočnosti na teh območjih, torej za nedvomen genocid.« To je del že navedene izjave slovenske škofovske konference Poskrbimo za vse brate in sestre. (http://katoliska-cerkev.si/poskrbimo-za-vse-brate-in-sestre)
– »Z islamom nimamo tradicije zgolj miroljubnih srečevanj, to vemo vsi. Islam je bil od vsega začetka precej vojaški, kar se vidi tudi po tem, kako hitro se je širil. Nekaj desetletij po tem, ko je bil v arabskem svetu spočet, je že bil v Španiji. Cvetočo krščansko civilizacijo severne Afrike je povozil v nekaj letih. Tu so še turški vpadi. Zato imamo praspomin na islam kot na nekaj, kar se širi z mečem. Ta praspomin je v evropskem človeku močno prisoten. Evropejec je rad islamofob. To besedo uporabljamo kot psovko, ampak jo lahko tudi kot nekakšno definicijo evropskega človeka. Evropejca je strah islama, ker so take zgodovinske izkušnje. Islam je namreč prihajal in bila je vojna. In ker islamski terorizem poleg tega Evropi danes javno napoveduje vojno, se ne smemo čuditi, če ljudi postaja strah.« To je izjavil duhovnik Branko Cestnik v intervjuju o beguncih, mešanju kultur in strpnosti. (http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2015/09/branko_cestnik.aspx)
– »Islamistično grožnjo, ki prihaja iz teh držav, je treba vzeti zelo resno. Pred tem si ne smemo zatiskati oči. Prepričan sem, da so med begunci tudi taki, ki so poslani načrtno. Tisti, ki so v ozadju vsega tega dogajanja, so razmere izkoristili (ni prvič), na kar je treba biti pripravljen. Ne zdi se mi tudi prav, da se ljudi spušča čez schengensko mejo brez dokumentov. Izguba dokumentov se v veliko primerih dogaja načrtno,« pravi moralni teolog, duhovnik dr. Ivan Štuhec. (http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/09/zupancic_ferfila_stuhec_maver.aspx)
Tudi katoliški laiki ali indoktriniranci ne zaostajajo. Nekaj njihovih izjav:
– »Vstopnica v Slovenijo naj bo krstni list,« pravi sestra poslanke Eve Irgl, sicer študentke teologije.
– »jaz ima še bolj radikalno: Dovoliti približevanje meji zgolj na 500m. Ker je več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje.« To je izjava Sebastjana Erlaha, bivšega novinarja katoliškega Radia Ognjišče. Oba citata sta iz http://www.portalplus.si/1054/kako-bi-nas-sestra-poslanke-sds-eve-irgl/
– »Izjava Lejle Irgl v ničemer ni sporna,« je dejal poslanec SDS, cerkvi naklonjene politične stranke, Vinko Gorenjak. (Mladina, 11.9.2015)
– »Trdim, da je islamizem duhovna patologija, osnovana na izkrivljeni teologiji, ki vzpostavlja disfunkcionalno kulturo,« pravi Bernard Brščič, ekonomist, ki je blizu cerkvi ali pa je celo del nje. (Demokracija, 27.9.2012)
– »Ker – bodimo odkriti – širjenje islamske veroizpovedi v Sloveniji je večji zločin od ‘skrunitve’ Korana, saj se s tem postavljajo temelji terorizma in razdvajanja naroda z dvatisočletno tradicijo krščanstva na naših tleh. Že razdvajanje Slovencev na dve tako različni veroizpovedi je hujskanje h genocidu,« pravi Pavel Ferluga. (Demokracija, 23/2005)
Iz navedenih izjav je razviden hud odpor cerkve do islama. Ta odpor se v bistvu nanaša tudi na islamske begunce iz kriznih in vojnih žarišč. Katoliška cerkev preko svojih klerikov in laikov na prefinjen način krepi strah pred islamom, za katerega je sicer bolj ali manj sama odgovorna. Od strahu pa ni daleč do sovraštva in preko tega do vojne. Od njenih križarskih vojn pa še od prej, do podpore uničevalnim napadom »krščanskega« zahoda (ZDA, Velika Britanija, Francija, Izrael …) na islamske države (Sirija, Libanon, Afganistan, Irak …) v sedanjem času, se vleče cerkvena krvava nit – vse v okviru cerkvene satanske zapovedi uničuj in ubijaj! Katoliška cerkev že ves čas podpira ubijanje muslimanov in uničevanje njihovih dežel, hkrati pa se pritožuje nad preganjanjem in ubijanjem svojih članov na kriznih območjih ter povračilnimi ukrepi muslimanov, ki imajo svoj temelj v stari zavezi. Dvoličnost najvišje vrste!
Katoliška cerkev je torej proti islamskim beguncem, vendar tega odkrito ne pove, temveč to skrije za opozorili pred potencialnimi islamskimi teroristi med begunci, ki naj bi bili načrtno infiltrirani v vrste beguncev. Tudi če je to res, bo »krščanski« zahod dobil samo tisto, kar si zasluži in to po zakonu kar seješ, to žanješ. Seješ nasilje in vojne, dobiš nasilje in vojne. Nič več in nič manj, kajti cerkveni zahod noče prenehati z nasiljem. In se očistiti v smislu nauka Jezusa iz Nazareta. Politiki (Obama, Merkl, Cameron …), sloneč na krvavi biblijski ideologiji uničujejo dalje. In Vatikan s papežem na čelu jih ves čas podpira.
Če bi katoliška cerkev res bila za beguncev v smislu nauka Jezusa iz Nazareta, ne bi stalno opozarjala na islamske teroriste in druge »nevarnosti« v zvezi z islamom, kajti varnost državljanov je stvar države in ne katoliške cerkve.
Ob tem je potrebno jasno poudariti, da proti beguncem niso kristjani, torej tisti, ki ne samo v besedah, temveč tudi v delih sledijo Jezusu iz Nazareta. Katoliki, protestanti in drugi pripadniki biblijske ideologije pač niso tisti, ki bi v delih sledili Jezusu in so zato proti drugače verujočim ali mislečim.