Piar klerika Štuheca v Šentilju?

»Ko sem delil hrano beguncem in migrantom na liniji Karitas v Šentilju, sem gledal izčrpane, utrujene, mrke, negotove, tudi hvaležne in predvsem nedolžne in ničesar krive obraze otrok,« je v katoliškem tedniku Družina (8.11.2015) zapisal dr. Ivan Štuhec, duhovnik in član prve bojne linije katoliške »vojske«. Zanimivo je, da je Ivan Štuhec hrano delil tudi migrantom, za katere cerkev trdi, da bolj ali manj predstavljajo sredstvo za islamizacijo Evrope in Slovenije, torej za uničenje cerkvenega krščanstva. In je tako podprl karitativnost, ki je po škofu Štumpfu in drugih škofih iz SŠK, kanal za cerkveno samouničenje. Ali ni deljenje hrane migrantom s strani dr. Štuheca naivnost in ne karitativnost, kot to pojasnjuje dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof? Ali sme po cerkvenem nauku katoliški vernik deliti hrano migrantom, torej tistim, ki imajo, po cerkvenih besedah, predvsem nalogo uničiti cerkev v Evropi in Sloveniji? Če ne, kje se bo znašel dr. Štuhec? Mogoče v večnem peklu, ki ga je cerkev namenila tistim, ki se ne držijo cerkvenega nauka.

Še bolj zanimivo pa je to, da Ivan Štuhec javno govori o tem, da je delil hrano beguncem in migrantom. Zakaj? Važen je namreč namen, zakaj človek nekaj naredi. Ali je bil njegov namen, da deli hrano samo zato, da bo potem lahko o tem govoril in pisal? Če da, potem zanj veljajo Jezusove besede: »Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6,1-4) Lastna hvala, cena mala, pravi pregovor! Če ne, kaj potem stoji zadaj oz. kaj je bil motiv? Mogoče dobrodelnost sama po sebi?

Dr. Štuhec pravi, da je gledal izčrpane, utrujene, mrke, negotove, tudi hvaležne in predvsem nedolžne in ničesar krive obraze otrok. Temu je vsekakor potrebno verjeti. Toda, kdo vse je odgovoren za takšno stanje pri otrocih? Tudi njegova cerkev in njeni člani? Dejstvo je, da je večina otrok, ki so prišli iz kriznih območij, muslimanov. Islam v katoliški cerkvi velja za zlo, ki ga je potrebno odstraniti, saj lahko ogroža zveličanje duš in katoliško vero. Ker cerkev sedaj ne more več direktno odstranjevati muslimanov, dela to posredno. Indoktrinirala je ljudi, in to dela še naprej, da je islam nevaren in da se ga je potrebno bati in odstraniti. To je postalo del družbene zavesti zahodne družbe in ta uničuje muslimanski svet. ZDA in druge zahodne velesile, ki so pod cerkvenim vplivom in slonijo na krvavi cerkveni ideologiji, so v zadnjem času vojaško napadle razne države, kjer so muslimanski prebivalci v večini (Libija, Irak, Afganistan, Sirija). Seveda ob neposredni podpori katoliške cerkve in papeža ali pa ob podpori cerkvene ideologije o pravični vojni, s katero se brani katoliški svet. Za cerkev pa je seveda pravično, da se uničuje islam. Za usodo otrok, ki jim je duhovnik Štuhec delil hrano torej nosi katoliška cerkev zelo veliko odgovornost, saj tako ali drugače podpira uničevanje muslimanskih držav. In mučenje ter ubijanje njenih prebivalcev – muslimanov, čeprav uči Božji zapovedi Ne ubijaj in Ne kradi! Pa seveda tudi prebivalcev, ki so druge vere, npr. celo lastnih članov. Reke beguncev in migrantov, vključno z otroki, ki se valijo proti Evropi oz. so v nekaterih državah Bližnjega vzhoda so zato v zelo veliki meri tudi posledica cerkvenega sovraštva do drugače verujočih!

Ali nosi to odgovornost tudi klerik Štuhec? Vsakdo, ki je član organizacije, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner rekel, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev ali papež Pij XI., da je totalitarna, nosi že samo s svojim članstvom v njej to odgovornost, kajti članstvo v principu samo po sebi pomeni podporo nauku in dejanjem organizacije. Kakšno je mesto dr. Štuheca v tej odgovornosti? Ali ni zelo veliko, saj je celo duhovnik, univerzitetni profesor in eden izmed vodilnih v mariborskem cerkvenem izobraževalnem zavodu. In mora tako katoliški nauk še “gorečneje” kot laiki posredovati ljudem, seveda tudi tistega sovražnega do drugačnih. Če se nek član z ideologijo svoje organizacije ne strinja, kaj je zadnji korak, ki mu še preostane?

 

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*