Papež proti miru?

Papež Frančišek se je ob dnevu miru, ki ga cerkev obhaja 1. januarja, s poslanico obrnil na javnost. V njej med drugim poziva k odpravi smrtne kazni, k odpuščanju dolgov najrevnejšim državam, k usmiljenju in solidarnosti …

Zanimivo je, da papež druge poziva k odpravi smrtne kazni, čeprav sam podpira to kazen, kar izhaja iz katoliškega katekizma. Ali ne bi bilo pošteno, da bi prvo spremenil lasten katekizem, odpravil podporo smrtni kazni in šele nato druge pozval k odpravi te kazni? Ali ni smisel zlatega pravila, da kar pričakuješ od drugih, storiš sam prvi – zlato pravilo pa oznanja tudi papež? Da ne omenjam smrtnih kazni, ki jih papež podpira in izhajajo iz biblije kot kazen za kršitev določenih cerkvenih moralnih pravil. Gre za desetine smrtnih obsodb »nepokornih«. Zakaj jih ne odpravi, če je proti smrtni kazni? Mogoče pa podpira smrtno kazen, samo dela se lepega in v javnosti ustvarja vtis, da je proti tej kazni?

Papež poziva k odpravi dolgov za najrevnejše države. Zakaj cerkev, ki ima neizmerno bogastvo, ne odkupi teh dolgov ali vsaj del in jih nato odpiše? To bi bila zelo velika pomoč za revne! Zakaj papež poziva druge, sam pa tega ne naredi, čeprav bi lahko? Ali je to božansko ali satansko? Cerkev ima bogastvo, ki je vredno več tisoč milijard evrov, ljudje po svetu pa stradajo in umirajo. Po delih jih boste spoznali, uči papež. Seveda to velja tudi zanj in njegovo cerkev.

Papež poziva k spoštovanju pravice do življenja še nerojenih otrok. Na prvi pogled lepa gesta, toda ozadje je bolj ali manj temno. Mnogi od teh otrok, ki jih cerkev »reši« s prepovedjo splava, s »prisilnim« krstom postanejo njeni člani in morajo zato vsepovsod širiti in braniti katoliško vero. Mnogi od »rešenih« otrok so katoliški vojaki zahodnih držav, ki uničujejo islamski svet, kar cerkev seveda podpira, saj je zanjo islam zlo, ki ga je potrebno odstraniti. Cerkev očitno nerojene otroke rešuje zato, da jih lahko kasneje uporabi za svoje interese. Ne gre se ji za življenje otrok kot takšnih, ne gre se ji za življenje kot vrednoto, temveč je življenje otrok, tudi rešenih pred splavom, sredstvo za zadovoljevanje njenih interesov, predvsem oblastnih in finančnih.

Papež je v poslanici govoril tudi o usmiljenju in solidarnosti. Ali sta Vatikanska mestna država in Sveti sedež sprejela begunce iz vojnih in drugih nemirnih področij? Oba sta namreč državno suverena in bi lahko na svojem ozemlju sprejela mnogo beguncev ter jim ponudila tudi azil oz. državljanstvo? In jih naselila v svojih palačah, kjer se med drugim kitijo mnogi kardinali v več 100 m2 velikih stanovanjih. Ali je cerkev to storila? V medijih o tem ni bilo govora. Druge pozivaš k usmiljenju in solidarnosti, sam pa si neusmiljen in nesolidaren, ali pa zelo, zelo malo.

Katoliška cerkev že od leta 1968 prvi dan v novem letu obhaja kot svetovni dan miru. Papeži pozivajo k miru in molitvam za mir. Vedno več je katolikov in vedno več je njihovih molitev za mir. Toda kakšno je stanje na svetu? Vedno več je nasilja in vojn. Vedno več je molitev za mir in vedno več nemira! Zakaj? Kakšno moč ima papeževa molitev za mir, če npr. zjutraj moli za mir, popoldne pridiga o Božji zapovedi Ne ubijaj, zvečer pa podpre vojaški napad na neko islamsko državo. Torej podpre nemir in vojno z ubijanjem ljudi in živali ter uničevanjem narave. Moli za mir, podpira pa nemir in vojno! Ali je verodostojen in zaupanja vreden?

Kaj je pravi obraz papeža, če tistega na kar poziva druge, ne stori sam? Mir ali nemir oz. vojna? In kaj so potem papeževe poslanice za mir? Resnica ali laž?