V intervjuju v Demokraciji (29.11.2012) je klerik Ivan Štuhec, sicer tudi profesor na državni univerzi in tako plačan od davkoplačevalcev, govoril o stricih iz ozadja. Med te prišteva tudi Kučana in tiste, ki so podprli Jankovića na ljubljanskem magistratu. Vprašanje je ali so to res strici iz ozadja ali pa so strici drugi. Vprašanje je tudi ali gre za strice ali pa je samo en stric iz ozadja in kam spada duhovnik Štuhec? Ta se namreč stalno javno oglaša in analizira dogajanje v Sloveniji.
Za strice iz ozadja je značilno, da so močni in imajo vpliv na dogajanja v družbi. Dajejo, tajno in javno, navodila za ravnanje v raznih pomembnih situacijah. Določajo smer razvoja, če uporabim znano besedno zvezo iz preteklosti. So kot vladarji v ozadju.
Kdo je največji „vladar“ v ozadju, ki seveda deluje tudi javno?
To je seveda papež s svojo cerkvijo! Ta že stoletja preko stare zaveze, predvsem krvave, kot ideološke podlage, katoliških laikov in klerikov ter formalnih oblastnikov odreja smer razvoja družbe. In to po načelu loči, veži in vladaj, ki je satansko načelo. Temu načelu je edini cilj moč, oblast in bogastvo, ne zanima ga blagor ljudi, temveč samo lasten ego. Gre preko trupel. Seveda papež v javnosti govori lepo: je za človekove pravice, solidarnost, pomoč, etiko, pravno državo, spoštovanje življenja … dejansko pa je drugače. Krvava zgodovina in še sedaj veljavni nauk, ki je pripeljal do stotine milijonov mrtvih živih bitij, zaradi tega nauka pa še sedaj umira milijone ljudi in neizmerno število živali, kažeta pravo podobo papeža in njegove cerkve.
Čeprav papež formalno ni na oblasti v nobeni državi, razen v Vatikanu, pa je vsa družbena bit že stoletja prežeta s cerkveno ideologijo. To daje cerkvi ideološki primat v družbi, kar se seveda izraža tudi v delovanju države. Moderna pravna država po svoji strukturi (vojska, kaznovanje, antropocentrični pogled na svet …), zlasti pa po delovanju, temelji na ideologiji krvave stare zaveze. Človekove pravice, ki jih moderne ustave sicer vsebujejo, so samo lepotni privesek, saj praksa kaže, da se večinoma ne spoštujejo, Lep primer tega je pravica do življenja. Papež te pravice ne priznava, v tem pa mu sledijo praktično vse države na svetu. Tudi Slovenija. Tudi ta ne priznava pravice do življenja, čeprav v ustavi piše, da je človekovo življenje nedotakljivo. Seveda pa poleg tega ne smemo pozabiti, da sedaj poteka tudi demontaža pravic ljudi.
Papež je s svojo cerkvijo torej stric iz ozadja. Njemu se že stoletja hodijo klanjati praktično vsi predsedniki držav in vlad, kar jasno potrjujejo dejstvo, da je papež najmogočnejši človek na svetu. To tudi kaže, da je papež edini pravi stric iz ozadja, vsi ostali strici so njegovi takšni ali drugačni kloni. Zato bi lahko med strice iz ozadja prišteli tudi kardinale, škofe in druge klerike. V Sloveniji bi to lahko bili kleriki Rode, Stres … in seveda tudi moralni teolog Ivan Štuhec. To so pravi strici iz ozadja, Kučan in ostali, če so res strici iz ozadja, pa so seveda samo „nepomembni strički“. Strički, ki jih pravi strici prikazujejo kot glavne strice, da bi s tem prikrili svoje stričevsko. Seveda pa cerkveni strici jahajo na stričevski ideologiji, ki se navzven prikazuje kot nekaj najboljšega in dobrega, v resnici pa gre za ideologijo zla.
Kot že navedeno, se praktično vsi svetovni predsedniki držav in vlad klanjajo pred papežem. Kaj je že za papeža rekel Luther? Da je papež živ hudič! Očitno se predsedniki hodijo klanjati živemu hudiču! To pove marsikaj o njih.
Kakšna je smer razvoja glavnega strica iz ozadja?
»Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« (Vera cerkve, str. 203) Uničiti torej vse, kar nasprotuje cerkvi. To je glavni moto strica iz ozadja papeža! In seveda njegovih ideoloških in verskih klonov.