Katoliška cerkev: naš interes je javni interes!?

V Sobotni prilogi časopisa Delo (1.9.2012) je bilo v rubriki Prejeli smo objavljeno pismo dr. Petra Laha, komunikologa iz Ljubljane, z naslovom Kardinal in javni interes. V njem je dr. Lah pisanje časnika Dela o domnevnem sinu kardinala Rodeta označil kot senzacionalistično, neresno novinarstvo. Piše tudi, da so se začeli mediji, ki so veljali za resne, ravnati po tabloidih in da tak rumen članek ne sodi na prvo stran resnega časopisa. To je po njegovem v nasprotju z javnim interesom državljanov Slovenije.

Dr. Lah je, kot je to razvidno iz spleta, duhovnik katoliške cerkve, kar seveda daje njegovim besedam drugačen pomen, kot če to ne bi bil. Jasno je, da je naslovnica enega najbolj branih slovenskih medijev, na kateri je za katoliško cerkev zelo neprijetna novica, v javnosti zelo odmevna in cerkev postavlja v luč, ki se je ne želi. Domnevno očetovstvo kardinala Rodeta, bivšega člana vatikanske vlade, klerika, ki se je zaobljubil celibatu, katoliško cerkev razjeda in ji v javnosti zmanjšuje še tisto malo ugleda, ki ga ima. Če ga sploh še ima kaj! Če se o tem govori, je eno, drugo pa je, če je to naslovnici Dela. Katoliška cerkev dela vse, da se novice kot je domnevno Rodetovo očetovstvo spravijo iz medijev oz. vanje sploh ne zaidejo, če pa ji to ne uspe, pa se trudi, da se pojavijo nekje v notranjosti, kjer se zadržuje malo bralcev. Pri tem seveda pridejo prav tudi grožnje z odvetniki in najava tožb. Vendar takšne grožnje resnih in pogumnih medijev ne prestrašijo.

Katoliška cerkev in njeni predstavniki delujejo izključno v lastnem interesu. Takšno delovanje, torej delovanje v korist cerkve, je tudi dolžnost vsakega katolika laika. Zato so neverodostojne cerkvene izjave, da gre za rumen članek, da ta ne sodi na prvo stran resnega časopisa in da je to v nasprotju z javnim interesom državljanov. Če je nekaj rumeno za cerkev, še ne pomeni, da je v resnici rumeno. Zanimivo je, da cerkev enači javni interes državljanov Slovenije s svojim. Neka civilno-družbena organizacija, kot cerkev imenuje dr. Lah, svoj zasebni, parcialni interes proglaša kar za splošni oz. javni interes celotne Slovenije. Ali ni to totalitarno? Če ni v interesu cerkve, tudi ni v javnem interesu državljanov Slovenije, nam sporoča cerkev. To lahko sporoča samo tisti, ki se šteje za absolutnega vladarja v neki družbi! In ki meni, da je edini nosilec resnice. To pa je značilnost totalitarnih režimov.

Vsekakor je v javnem interesu, da se izve, ali ima Franc kardinal Rode otroka ali ne. Kajti kardinal naj bi bil predstavnik visoke moralne avtoritete, kot to piše dr. Lah v svojem sestavku, in zanje velja visoka morala. Višje kot je klerik, več morale naj bi »izžareval«. Zato je tudi podvržen strožjemu moralnem testu in bolj na očem javnosti. In v tem smislu je pravšnja stran za Franca kardinala Rodeta prva stran, če je govora o njegovem moralnem življenju. Seveda pa to ne velja za primer, če bi bilo govora o Rodetovi pridigi. Ta spada v najbolj oddaljene kotičke medija, če mu je sploh mesto v njem. Kajti Rodetove pridige so daleč stran od življenja Jezusa iz Nazareta, katerega naj bi zastopal.

Kaj naj bi pridobila slovenska javnost z objavo sumničenj, ki globoko posegajo v človekovo pravico do zasebnosti in dostojanstva, še smiselno v tekstu omenja dr. Lah? Pri klerikih je zelo težko govoriti pravici do zasebnosti in dostojanstva, saj klerik pripada cerkvi na totalen način in ni svoboden človek (papež Pij XI. leta 1930: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« – Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek). Vedno in povsod mora namreč braniti in širiti vero ter poslušati cerkvene predstojnike in se jim pokoravati. Pravice ima samo tiste, ki mu jih priznava cerkev in ne država, razen če cerkev prizna iste pravice kot država, kar pa je malo verjetno. Ni znano, ali je cerkev priznala kardinalu Rodetu pravici do zasebnosti in dostojanstva. Če ju ni, potem so nerazumljive vse eventuelne tožbe v tej smeri, saj niti teoretično ne more iti za poseg v zasebnost in dostojanstvo – ker pač obeh pravic sploh nima. On je vojščak cerkve in vojska ljudem ne priznava dostojanstva, niti zasebnosti, še najmanj pa vatikanska.

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*