Konec leta 2010 so imeli bogataši po svetu v davčnih oazah od okoli 17 tisoč milijard do dobrih 25 tisoč milijard evrov denarja, brez vštetih luksuznih nepremičnin in drugih dobrin. To je ocena ekonomista J. Henrya, ki tudi pravi, da je to neobdavčeno bogastvo primerljivo s skupno vrednostjo ameriškega in japonskega gospodarstva. “Izgubljeni prihodki zaradi neplačanih davkov so po naših ocenah ogromni. Tako veliki so, da bi lahko občutno spremenili finančno stanje celih držav,” opozarja Henry, ki je vrednost denarja, skritega v davčnih oazah, izračunal s pomočjo podatkov Banke za mednarodne poravnave (BIS), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in posameznih vlad. (http://www.zurnal24.si/v-davcnih-oazah-skritih-na-tisoce-milijard-evrov-clanek-162964)
Utaji davkov se je očitno pridružil tudi Vatikan, saj je znani davčni raj na Kajmanskem otočju izvzel iz škofije Kingston na Jamajki in tam ustanovil novo škofijo ter jo podredil neposredno svetemu sedežu, njeno vodenje pa zaupal nekemu kardinalu, članu kolegija Inštituta za verska dela (IOR), ki je sicer vatikanska banka, skrita pod plašček religioznosti.
Zakaj je Vatikan to storil? Zakaj je ustanovil posebno škofijo za Kajmansko otočje? In zakaj jo je neposredno povezal s svetim sedežem oz. svojim Inštitutom za verska dela?
Sprva nekaj besed o vatikanski banki.
V vatikanski banki, ki je sredi Rima v bližini apostolske palače in ima podoben status kot banka offshore, ima račune, teh naj bi bilo 44.000, v glavnem premožna klientela. Dobiček te banke, v kateri je za okoli 5 milijard evrov depozitov (to so javnosti znani podatki, kolikšna je resnična vrednost depozitov, pa ni znano), je namenjen neposredno papežu. Banka ima tudi dobro tono in pol zlatih palic. Na uradni spletni strani svetega sedeža IOR ni omenjena.
Vatikanska banka nima zunaj nobenega napisa, znotraj pa je samo eno okence, en bankomat in velika sobana z računalniki. Pred njo stoji švicarska garda. V njej je najmanj 5 milijard evrov depozitov, kot že navedeno, banka pa nudi svojim komitentom, med katerimi so tudi takšni, ki so imeli težave z zakoni, zelo visoke donose. Večji del pologov in dvigov se opravi v gotovini ali zlatu, s čimer se zabrišejo sledi. V IOR je bil vložen tudi mafijski denar družine Corleone, banka je tej družini jamčila tajnost in vložen denar. To ni bil edini mafijski denar v tej banki. „Ko je prišel papež Janez Pavel II. na Sicilijo in izobčil mafijce, so bili mafijski šefi užaljeni, predvsem zato, ker so nosili svoj denar v Vatikan,“ je dejal mafijski skesanec Mannoia. (Gianluigi Nuzzi: Vatikan) Guverner italijanske centralne banke Fazio je na sestankih vodstva banke mnogokrat navajal papeške enciklike, imel je tudi močno vatikansko podporo. (Curzio Maltese: Nabirka) Cerkvena ideologija v samem jedru bančništva! IOR je bila v preteklosti vpletena v nekaj velikih škandalov. Sicer pa cerkev sedaj poseduje celo vrsto vplivnih bank v Italiji in drugod, samo v Nemčiji jih ima pet. Zanimivost: katoliška cerkev je ob koncu 60-tih prejšnjega stoletja obvladovala 2-5 (italijanskega) delniškega trga.
Rafael Rodriguez Guillen, nekdanji katoliški monsinjor in vatikanski zgodovinar in avtor knjige Finance Vatikana: “Če pogledate na bančni račun, posestva, razkošna potovanja in razkošni življenjski stil teh nesramno bogatih politikov s trgovsko žilico in dvoličnostjo, ki trdijo, da predstavljajo Kristusovo cerkev na zemlji, toda v resnici delujejo proti Kristusu, kajti svojo čredo so zapeljali s sholastično filozofijo, boste ugotovili, da so nam oprali možgane, da so nam svoje laži predstavili kot resnico in nas prepričali, da je črno v bistvu belo,” je eden izmed odlomkov knjige, ki meče na Vatikan povsem novo, črno luč. In še: “Ko smo poskušali izvedeti resnico o financah Vatikana, so nam z vso predrznostjo in posmehom odgovorili, da ima na to vprašanje ustrezen odgovor samo božji sveti duh in da je papež edini pristni bankir Boga,” opisuje Rodriguez in doda, da v zgodovinskih arhivih glede vatikanskih financ, ki jih je zgodovinar pridobil od prestižne angleške revije The Economist, piše, da je Vatikan leta 1965 investiral za 3,9 milijarde dolarjev delnic v podjetja, kot so Casino de Montecarlo, Berretta de armaments in Rothschild Bank.2
Kardinal Vagnozzi je glede vatikanskih financ dejal: »Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, C.I.A. in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja.« (http://www.facebook.com/notes/damjan-likar/vatikanska-jezuitska-globalna-zarota/283094315075721)
Iz opisanega je jasno, zakaj je cerkev ustanovila posebno škofijo na Kajmanskih otokih. Sprega davčne oaze in Inštituta za verska oz. nabožna dela garantira zaupnost in s tem uspešno skrivanje denarja in ostalih dragocenosti pred davčnimi organi. Zaupnost kot božja skrivnost!? Papež kot garant zlorab, davčnih utaj, kraj …?
Katoliška cerkev je svetovno znana po kršitvi Božje zapovedi Ne kradi! Seveda ne samo po kršitvi te zapovedi, temveč tudi po drugih. Krade revnim in daje bogatim!? Ali je tudi to funkcija posebne škofije na Kajmanskih otokih, škofije, ki obsega davčno oazo.
Koliko denarja od 25.000 milijard evrov, skritih v davčnih oazah odpade na cerkveno davčno oazo na Kajmanskih otokih? Ali na Inštitut za nabožna dela, ki ima svoj sedež v Rimu oz. Vatikanu? Kaj cerkev s tem denarjem financira? Vojno v Afganistanu? Rušenje komunističnega sistema na Kitajskem, kot je to delala v času hladne vojne na Poljskem in v Sovjetski zvezi? Mogoče tudi v Vietnamu … Ali pa rušenje moderne demokratične, laične države!