Slovenski vojak, brigadir Bojan Pograjc je v okviru mirovne misije KFOR na Kosovu imel ob koncu decembra 2012 pred pripadniki slovenskega kontingenta KFOR na Kosovu ob praznovanju božiču, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta nagovor. V njem je med drugim, po pisanju mariborskega Večera (27.12.2012), mogoče najti elemente poveličevanja katoliške cerkve, in kot še piše Večer, je brigadir izpostavil „žal spregledano veliko vlogo katoliške cerkve pri slovenskem osamosvajanju“. Slovenski vojaki se v zvezi s tem v pismu, objavljenem tudi na spletu, po pisanju časnika Večer, sprašujejo „zakaj je potrebno verske nauke tako vztrajno in načrtno ter postopno vsiljevati tudi ostalim, nevernim ter danes očitno tudi nemodernim pripadnikom slovenske vojske, ki nas ni malo.“
Nesporno je, da predstavlja slovenska vojska zelo pomembno področje, ki ga cerkev hoče na vsak način osvojiti oz. obvladati. Dosegla je, da so v njej že več kot 10 let katoliški vojaški kurati, ki imajo samo en cilj: evangelizirati celotno vojsko in s tem državni organ. Njihova naloga je, da prevzemajo vodilno vlogo na duhovnem področju (evangeličani, ki tudi imajo svoje kurate, so z vidika katoliške cerkve nepomembni) in nato tudi izven tega področja. Seveda tega ne povedo na glas, temveč vse to skrijejo pod krilatico: verska oskrba vojakov, članov katoliške cerkve. Omenjena verska oskrba je samo izgovor, da lahko cerkveni duhovniki v vlogi kuratov misijonirajo in širijo katoliško vero v celotnem sistemu vojske. Ko bo ta misijoniran, bo moral ta sistem, torej vojska sama, po nauku katoliške cerkve, misijonirati oz. širiti katoliško vero izven sebe. Katoliška cerkev želi torej prevzeti popolno oblast v vojski in v njej ustanoviti celo svojo škofijo. In vse to na državne stroške. Vsi davkoplačevalci moramo plačevati cerkveno širjenje vere v državnem organu in izven njega, ki ga izvajajo duhovniki kot državni uslužbenci, kar je zelo poniževalno. In ne samo poniževalno, temveč tudi v hudem nasprotju s slovensko ustavo. Ta namreč v 7. členu jasno določa, da sta država in katoliška cerkev, in seveda tudi ostale verske skupnosti, ločene. Če sta država in katoliška cerkev ločeni, kako so lahko del vojske duhovniki verske skupnosti, ki je ločena od države, in to celo na državne stroške? In na državne stroške širijo vero! Ker so katoliški vojaški kurati celo uslužbenci države, kot že navedeno, prihaja celo do tega, da ti kurati širijo katoliško vero v imenu ministrstva za obrambo, torej Republike Slovenije.
Ali je Slovenija cerkvena država? Nerazumljivo in protiustavno je, da predstavniki tuje pravne osebe, ki sploh ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z evangeliji in ki ne priznava temeljnih ustavnih pravic, ko je pravica do življenja ali svoboda vesti, skrbijo za duhovno oskrbo mnogih slovenskih vojakov oz. državljanov. In duhovna podlaga te oskrbe je tudi krvava biblija! Neverjetno in absurdno!
Vojska je za cerkev zelo pomembna inštitucija, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje. Vojaški kurati so praktično v vseh vojskah cerkvenega zahoda. Cerkev že ves čas povezana z vojsko in ubijanjem. Iz cerkvene zgodovine izhaja, da je približno 150 svetnikov, ki so bili povezani z vojsko: ali so bili vojaki, ali so zavetniki različnih skupin vojakov ali so z njo povezani drugače. Cerkev trdi, da je bil že apostol Pavel “vojaški kaplan”, saj naj bi med plovbo po morju v Rim svetoval mornarjem in vojakom. Na soški fronti je bil vojaški kaplan Roncalli, ki je kasneje postal papež Janez XXIII. Vojaški kurati so bili tudi del nacistične vojske, pravni temelj za to je postavil konkordat med Vatikanom in Nemčijo leta 1933. Ko je Nemčija napadla Poljsko, je glavni vojaški škof to označil kot „izražanje od boga dane pravice do življenjskega prostora“, pri čemer je vojake oskrbel z vojaškim molitvenikom, kjer je bilo zapisano, da jih v vojaških naporih duhovno podpira sama devica Marija. (dr. Marjan Smrke, Mračni liki duhovne oskrbe, Objektiv, 5.12.2009) Zločinska cerkev je imela svoje kurate v italijanski vojski, ki je leta 1936 zasedla Etiopijo, pri čemer je papež zasedbo Adis Abebe „javno pozdravil kot ‘preludij k pravemu evropskemu in svetovnemu miru.’“ (dr. Marjan Smrke, Mračni liki duhovne oskrbe, Objektiv, 5.12.2009) Italijanska vojska je ljudi v Etiopiji pobijala s plinom: ali so kurati temu nasprotovali? Je papež dvignil svoj glas proti temu?
Tudi biblija vsebuje cerkvena pravila za vojskovanje. So zelo kruta in krvava, saj je potrebno v določenem mestu, ki noče skleniti miru, pobiti vse moške, v mestih, ki naj bi jih bog dal kot dedno posest, pa se ne sme pustiti pri življenju ničesar, kar diha. Torej nobenega človeka niti nobene živali. Pravila za vojno je torej po katoliškem nauku potrebno dobesedno izpolnjevati in ničesar dodati ali odvzeti. Ta dolžnost veže vse katolike tudi danes in to ob vsakem času in vsepovsod. To veže tudi vse vojaške kurate in vse katoliške vojake v slovenski vojski. To morajo izpolnjevati v vsakdanjem življenju in kot božjo besedo širiti naprej. Seveda Bog, ki je dal 10 zapovedi s tem nima nič. Z vojaškimi kurati in vojsko nima nič tudi Jezus iz Nazareta, ki je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta in da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. Pa še nekaj zelo pomembnega je rekel: ljubite svoje sovražnike. Kaj pa cerkev: svoje sovražnike pobija. V čigavo korist potem delajo katoliški kurati, če ne v Božjo? Jasno je, da v korist Božjega nasprotnika. Kdo je to?
Očitno vojaški kurati v slovenski vojski dobro opravljajo svoje delo. Pod njihov vpliv je že padel celo brigadir Bojan Pograjc, ki je v svojem nagovoru, kot uvodoma navedeno, poveličeval vlogo katoliške cerkve med osamosvajanjem Slovenije. K evangelizaciji vojske in Slovenije se je torej pridružil tudi brigadir slovenske vojske Pograjc, kar je za cerkev zelo pomembno, za slovensko državo pa strahotna blamaža in katastrofa.
Na podlagi navedenega je jasno, da je mogoče zapisati:
brigadir Bojan Pograjc: papež ‘ma te rad!
Pa še nekaj o vlogi cerkev me osamosvajanjem Slovenije: njena podpora je bila dana izključno zaradi tega, ker je bilo to v korist cerkve. Če tega ne bi bilo, podpore tudi ne bi bilo. Zato podpora ni bila nesebična, temveč je bila v funkciji cerkvenih strateških interesov. Slovenija kot takšna je bila pri vsem tem nepomembna, pa kljub temu mnogi politiki mislijo, da je cerkev pomagala Sloveniji in se ji zato stalno zahvaljujejo. Pa ne samo to: smatrajo, da je Slovenija za omenjeno pomoč dolžna Vatikanu in v tem smislu ravnajo. Cerkev stalno dobiva od države stvari, ki ji nikakor ne pripadajo (državno financiranje cerkve, davčni privilegiji …)
P.S.
Stavek „Papež ‘ma vas rad“ je izrekel papež Janez Pavel II. leta 1996 na srečanju z mladimi na postojnskem letališču.
zanikrn tip!!!