Evropo preplavljajo valovi beguncev iz Sirije in nekaterih drugih vojnih področij. To se vedno bolj dogaja tudi v Sloveniji, preko katere le-ti potujejo naprej proti Nemčiji in drugim državam. Dnevno pride v Slovenijo več tisoč beguncev, celotno število že presega več deset tisoč. V Sloveniji so razmere za mnoge begunce zelo težke. Ker ni dovolj namestitvenih mest, morajo mnogi begunci noč preživeti kar na prostem. To je še posebej težko in stresno za otroke in starejše ljudi. Veliko beguncev je izčrpanih in dehidriranih, mnogi so tudi bolni. Vedno bolj je mrzlo, napovedujejo se tudi padavine. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih. Slovenija je zaprosila za pomoč druge države in jo tudi dobila.
Begunske krize se je že pred časom dotaknila tudi cerkev. Avgusta 2015 je namreč slovenska škofovska konferenca po svoji komisiji Pravičnost in mir pozvala k solidarnosti z begunci z izjavo Poskrbimo za vse brate in sestre. »Vse države in vsi državljani smo pred testom solidarnosti z vsemi, ki so bili zaradi vojn in nasilja pregnani iz svoje domovine in bodo v upanju, da bodo našli boljšo prihodnost, potrkali na naša vrata. Gostoljubje in sprejemanje tujcev sta že od davnih časov znamenje ljubezni in spoštovanja dostojanstva vsakega človeka,« pravi cerkvena komisija. (http://katoliska-cerkev.si/poskrbimo-za-vse-brate-in-sestre). Škofje očitno imajo begunce za svoje brate in sestre in te, kot pravijo, je treba gostoljubno sprejeti. Zato je bilo moč pričakovati, da bodo tudi škofje sprejeli begunce, čeprav so tujci, in to kot svoje brate in sestre ter jim nudili gostoljubje. In jim tako izkazali ljubezen ter spoštovanje.
Kalvarija beguncev je v polnem teku, desettisoči so že v katoliški Sloveniji. Kje so zdaj slovenski škofje? So šli nasproti beguncem, svojim bratom in sestram? Jim gostoljubno pomagajo? So na meji s Hrvaško in beguncem izrekajo dobrodošlico, jim nudijo gostoljubje in pomoč? So prišli v nastanitvene in sprejemne centre in jih tam pozdravili? In jih vprašali, ali kaj potrebujejo! V medijih o tem ni bilo nič zaslediti.
Papež Frančišek je javno pozval k solidarnosti in sprejemanju beguncev. Župnije, samostane, svetišča … je pozval, naj sprejmejo begunce. V Sloveniji je mnogo bolj ali manj praznih samostanov. Ali jih je cerkev ponudila državi za »begunske« centre? Če ne, zakaj ne? Ali zanjo ne veljajo papeževe besede! Ali je državi ponudila prostore v svojih škofijskih dvorcih, cerkvah ali drugje? V medijih o tem ni bilo nič zaslediti.
Čeprav cerkev govori o beguncih kot o bratih in sestrah, pa je to samo navidezno. Večina beguncev je namreč muslimanov, ki jim kot nekatolikom sploh ne priznava pravice do obstoja. Zanjo je namreč islam zlo in tega je treba odstraniti. Katoliška cerkev je že ves čas proti islamskim beguncem, vendar tega odkrito ne pove, temveč to bolj ali manj skrije za opozorili pred islamskimi teroristi med begunci, ki naj bi bili načrtno infiltrirani v vrste beguncev. Klerik Štuhec na Radiu Ognjišče: »Zdaj pa mislim, da gre za proces, v katerem se poskuša begunsko problematiko zlorabiti za eksportiranje idej in ideologije nasilne islamske države.«
Zgoraj omenjena škofovska izjava je tako še en blef in predstava za javnost. Škofje lepo govorijo, važna pa so dejanja, kajti po dejanjih jih boste spoznali, uči cerkev. Dejanj pa ni zaslediti.
Jezus: »Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ (…) Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.« (Mt 25,31-46) Ali ni Jezus škofom in drugim klerikom, ki imajo bratstvo in spoštovanje drugih samo na jeziku, napovedal, seveda po cerkveni bibliji, večni pekel?